»Blagor«…

Če rečeš »narava je lepa«, to lahko razumem… če rečeš »svet je lep«, »živeti (na tem in takšnem svetu) je lepo«… ne, tega pa, vsaj s svojega vidika, ne morem razumeti, čeprav…

 

Ja, vem, zavedam se tega, da je – samo grdemu lahko sredi grdega lepo, samo pogoltnemu sredi obče pogoltnosti, nekega hlastanja, samo lažnivemu sredi oceanov laži, samo sebičnemu, sredi kričeče sebičnosti, samo neumnosti sredi – grozovite, temačne neumnosti!

 

Res je, obstajajo neki dogodki, neke izjeme, BOJDA, ki »svetlijo« pogledom, pa, na primer, z neko dobrodelno-akcijo »rešujejo« (le za koliko časa, le v kolikšnem delu?!) živetja nekih drugih, vendar – katero stoletje beležimo?! Kakšen »razvoj«, »civilizacijo«… izkazujemo?! Otroci v šolah nimajo za malico, nimajo za prevoz v šole, za zvezke in ostale šolske potrebščine… svet je pa lep?! Ponekod, hvala-bogu-da-nekje-za-»našimi«-hrbti, otroci, komaj rojeni, nedoletni, umirajo, dobesedno crkavajo, ob »našem« ugodju, zaradi ozdravljivih bolezni, zaradi pomanjkanja vode (ustekleničeno malodane v vsaki trgovini prodajajo!), pomanjkanja hrane (»civilizirani« jo mečemo v smeti, kar po prenažiranju ostane!)… in je svet lep, in je živeti na njem lepo…

 

Ja, vsaka žival le svojo pašo gleda, in vidi, pa – dokler je njen vamp poln, do takrat je pašnik odličen, optimalen! In ji je živeti lepo…

 

»Blagor« sebičnosti, »blagor« neumnosti, »blagor« vsem »odlikam«, iz obeh izhajajočih, in, predvsem – »blagor« Svetu, v rokah teh in takšnih, vse bolj drsi, iz njih, in ko bo dokončno zdrsnil… kako bo treščil na trdo podlago!

 

Mimogrede, tebi, ki tuje besede, neke (vsaj tozadevno) modrosti navajaš – tisto, o metulju na Kitajskem, in o posledicah na drugem koncu Sveta si, domnevam, tudi slišal, pa… kaj meniš, bo vse večja materialna beda na nekem drugem koncu Sveta ostala brez posledic za »tvoj svet«?! Ker, veš, že sedaj se zadevi (so)pogojujeta…