Če samega sebe ne najdeš…

Kadar ti nekdo izpove, da mu je brez tebe lažje, lepše, boljše… takrat ne bi smel pričakovati, da te bo poiskal, ko se mu zalomi.

 

Kadar izveš, da omejuješ, da krila režeš, da si v breme… takrat ne bi smel pričakovati, da si bo, ko se pod težo bremen na tleh znajde, tebe kot dodatnega bremena želel.

 

Kadar ti nekdo pove, da te ne potrebuje, da brez tebe želi… takrat ne bi smel pričakovati, da se bo zavoljo tega pred koncem znašel, ne vedoč ne kam, ne kje, ne kako.

 

In takrat se povprašaš, tudi o tem, če obstajaš na tem svetu samo zaradi tega, da si na razpolago, in koristiš, kadar si v izkoriščanje poprošen, preostali čas pa čakaš, nekje v zavrženem kotu, in se sprašuješ, če je bilo vredno, to, da si sebe dajal, se dal, nato pa se, kot smet, med smetjem nekomu znašel.

 

Svoboda. Relativen pojem. Zvečine povsem nerazumljen, v zaman iskana neobstoječnost. Ni svobode brez odgovornosti, ni je brez samoobvladovanja, brez tega, da samemu sebi, svojim željam, nameram, ravnanjem… meje postavljaš!