Ni
Hamleta zgolj to vprašanje,
ki upu
briše slednjo moč,
in ki
temni, kot črno noč,
vse
sanje, sleherno snovanje…
Ne, ni,
ker – kot se Svet vrti,
tako vprašanje
to pekli!
Človeku
dan je en obraz,
neka načela,
hrbtenica,
celo
neljuba mu resnica
je
lepša, kot laži izkaz…
In
skuša s tem zgolj preživeti,
tako,
da čim manj mu je kleti!
Krog
njega pa… zares, obdan
je z
nevretenčarsko zalego,
ki z
vetrom vsakim gre v vprego,
in ji
hudič je v žile dan…
V
preračunljivem »meni«, »zame«,
poštenje
hitro konec vzame!
Biti,
ali – ne biti?!
Težko
obrazu je obstati,
težko z
življenjem se dajati,
kjer se
množé v neštetost riti…
Kjer ni
glavé, le glad brez kraja,
da še
nebo v temô razkraja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar