Pozno
so vzklile, krepko za melonami, pa so rastlinice, še vedno, krhke, in temu
ustrezni plodovi. Danes sva prvega ubrala, še trije so ostali pripeti na
podlago. Eden približno tako »velikanski«, kot ubran, ostala manjša…
Kakšna
usoda jih bo doletela… o tem bova kasneje. Bo dete najprej današnjo »velikanko«
poskusilo, enkrat po kosilu, da vidiva, če je zadeva sploh (oziroma že) užitna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar