Za
večerjo pol melone, sladke in dišeče,
le kam
dete prizadevno vse grižljaje zlaga,
zjutraj
pa se kahlici strah v nebo razvleče:
bo
vzdržala, ali prej omaga?!
Kahlici
lahko ni biti, je zahtevno delo,
dete nanjo
rado seda, mora ga zdržati,
a
obenem v njo dospelo zlahka bo smrdelo,
bi odlikovanje
neko morali ji dati!
Krut je
svet, in prav nihče časti ne izkazuje,
kahlici
ni druge, pa mora potrpeti,
dokler
dete v nebo premalo se steguje,
da na
školjki zmoglo bi sedeti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar