V
poplavi praznih besed,
in praznih
src, in praznih duš,
je red
samo nered,
in cvet
samo še uš…
V
poplavi vseh poštenih,
poštenje
je zgolj nič,
v
besedah vznesenih
se kaže
fičfirič…
Sposobnosti
na grame,
no, ne
tiste za laži,
in da
se pridno vzame
kar
zdaleč že smrdi…
In tudi
Dobro slini
z jezikov
se v svet,
a v
hipu se razblini
ko sebi
je odvzet…
Ljubezen…
farsa silna,
preredek
je njen hip,
da
dušica debilna
doseže
ji utrip…
Prepričanja
so v modi,
resnica
stvar izjeme,
pa svet
uspešno blodi,
brez
sleherne dileme…
Nebesa
zgolj lahko,
kjer prav
vse izpuhti,
dosežejo
tako,
da nič
od niča ni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar