Nisem
praktik, priznam, z nekimi ročnimi spretnostmi se nikdar nisem mogel pohvaliti,
čeprav se vsakodnevno srečujem z določenimi ročnimi opravili, in danes…
Zahvaljujoč
neki oddaji za otroke, in izhajajoči želji, sem naredil robota. Po izgledu se,
očitno, ne more primerjati s »polikanimi« industrijskimi izdelki, vendar –
deluje! In lahko se pohvalim, da je plod domačega znanja, in tudi s tem, da
nisem bremenil proračuna z uvozom potrebnih nekih elementov…
Še več,
v bistvu je ta robot krepko bližje inteligenci, kot vsa »umetna inteligenca«, s
katero bla-bla pamet svojo neumnost izkazuje! Dobro, inteligenci še ne, je
premlad, robot, da bi bilo o njej moč govoriti, je pa moč domnevati vsaj njene
zametke, čeprav…
Ne vem,
kaže, da sem določene elemente napak povezal, kajti robot ni najbolj vodljiv,
ne neposredno prek stikal, še manj z daljincem. V bistvu se že od jutra
izkazuje s svojim »ne«, s katerim, povsem »demokratično«, kakopak, preizkuša
vzdržljivost mojih živcev…
Ni komentarjev:
Objavite komentar