Nujnica

Ždi v kotu, in samuje,

vselej nekaj pričakuje,

srečanja, četudi bežna,

ni zahtevna, je trpežna…

 

Ni ji, da bi zvezde štela,

da izbirati bi smela,

a nikdár ji ne preseda,

da nenehno isto gleda…

 

Ji ne prija kar dobi,

rada se daru znebi,

pa če čvrsto je, tekoče,

zase zadržati noče…

 

Nima deske, ne kotlička,

ne vpija kot plenička,

vendar zmore tolažeče,

vselej v izogib nesreče…

 

Je velikega pomena,

pa čeprav prav nič čaščena:

so hitele se razkriti

ji premnoge male riti.