Detomer časa…

Ko detetu boleče

v solzícah čas se vleče,

ni hujšega imeti,

ni težjega živeti,

pa vsak trenutek se zazdi,

kot da v nedogled pekli…

 

Ko prvi žarek plane,

da prek oči poljane

za hipec vsaj posveti,

za hipec gre ogreti,

takrat vsaj ščep bremena manj

krepi radóst pričakovanj…

 

Ko pa nasmeh cvetoče,

igrivo, in pojoče,

z neba temó odstrani,

množiti se ne brani,

takrat kot da bi ptičic spev

v globinah ti srca hitel!