Dopoldne
sva že četrto dinjo zaklala, podobno, po velikosti, včerajšnji, malček več od
dveh kilogramov in pol…
Sinoči
je, resda v dveh urah, večerjala pretežno melono, polovico celega sadeža je
zmazala (domnevam, da je šlo za količino težjo od polovice kilograma), danes
je, v podobnem času, za zajtrk zmazala polovico sveže ubrane. In tudi s
preostankom ne bo težav, pa bova najkasneje jutri še po peti, dozoreli, segla,
medtem ko se morajo ostale, ki so že vidno manjše, še obarvati…
Ko ji
režem, ko jé, kos za kosom… izjemno diši, še bolj kot sadež pa mi »diši« tek, s
katerim se dete loteva »bunkic«. Veselje mi poraja, s tem, in sploh ni
vprašanja, če bova tudi v prihodnjem letu skušala z melonami. Koščice štirih
zaklanih se že sušijo, da bodo počakale na ustrezen čas, po zimi, ko jih bom, v
pridobitev mladic, v zemljo dal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar