Popoldne,
zvečer in tudi v noč, sva se, Malo in jaz, borila z njeno vročino, ki je
naraščala, kljub popitemu analgetiku, in kljub temu, da sem jo hladil v njeni
kadici. Ona se je borila z orožjem, imenovanim volja, jaz pa… hm, predvsem z
nogama?!
Več kot
tri ure sem ji menjaval obkladka na čelu in rokici, in sem ju menjaval vsaj
dvakrat na minuto. Pa sem, v tem času, naredil najmanj tristo šestdeset »sprehodov«,
na relaciji kavč – umivalnik, v skupni razdalji nekih desetih metrov,
potemtakem sem opravil »sprehod« daljši od treh kilometrov in pol. V copatah,
seveda. Pa pravijo, da je za rekreacijo potrebna posebna obutev…
Ko je
temperatura padla pod osemintrideset, je šla ajat. Kar na kavču v dnevni sem jo
namestil in toliko, da je zaspala. Jaz pa dežuram, malo več kot dva metra
vstran.
Ni komentarjev:
Objavite komentar