Jutri
Sonko pride,
spet bo
zažarelo,
sreča
nama vzide,
toplo
bo nebo,
ptice
bodo pele,
vse bo
zacvetelo,
zvezdice
vesele
tkalo
nje oko…
Smeh
njen bo iskrivo
zlagal simfonije,
ko se
radoživo
v svoj
lêt poda,
vsak
hip, brez prestanka,
v sonce
se ovije,
bo
razdalja tanka
do
kraja sveta…
Pa ga
bova znala
milo zavrteti,
se v
vsemir podala
razigrati
čas,
in bova
hitela
sanje
vse ujeti,
znova
bova smela
biti na
ves glas!
Ni komentarjev:
Objavite komentar