Ni
hujšega, slabšega, nevarnejšega, kot je – biti prepričan v neko znanje, obenem
pa tega znanja ne imeti!
Kadar veš,
da nečesa NE veš, NE znaš, da ti zadeva niti toliko ni poznana, da bi jo lahko
razumel, takrat se zavedaš lastne NE-zmožnosti, pa, posledično – NE greš
popravljati pralnega stroja, ker se zavedaš, da zmoreš (radi svojega neznanja)
okvaro povečati.
Pri »praktičnih«
zadevah je krepko drugače, lažje. Denimo v nekem gradbeništvu – vidiš načrt, veš,
kako narediti beton, veš, kako uporabiti armaturo, zidak, kako vzidati stavbno
pohištvo… vse, kar potrebuješ, za učinkovito, uspešno opravljanja dela, je 1)
znanje (neka poprejšnja praksa), 2) poznavanje materialov oziroma vgradnih elementov,
3) psiho-fizična zmožnost za opravljanje dela in 4) volja po opravljanju
istega. In takšnih praktičnih del se zmore malodane vsakdo pri- oziroma
naučiti, dočim…
Dočim
je na področjih, pri katerih predmeta svojega delovanja NE vidiš (in ga tudi z
ostalimi čutnimi zaznavami NE zmoreš opredeliti), popolnoma drugače! In teh
področij sploh ni malo, obenem so krepko pomembnejša, kot vsa praktična dela!
Pomembnejša in krepko bolj presodna za samo živetje, tako sleherne
posamičnosti, kakor tudi skupnosti kot celote! Denimo…
V
zdravstvu je znano, da NE more biti vsak zdravnik diagnostik, pač pa zgolj –
obrtnik, priučen izvajalec določenih opravil, kajti – NI moč vsake okvare
zdravja ugotavljati s pomočjo mikroskopa, laboratorijske analize, rentgenskega
posnetka… in tudi tam, kjer je to mogoče, tudi tam NI najbolje, če si zgolj »zdravnik«,
NE-zmožen prepoznavanja simptomov, upoštevanja nekih okoliščin živetja
obolelega, NE-zmožnega razumevanja palete vzrokov, ki zmorejo pripeljati do
NE-zdravja (»prelepi« primeri za pravilnost te trditve se kažejo v podobah
raznih psihosomatskih obolenj, pri katerih bo »zdravnik«, obrtnik, »zdravil«
telo, čeprav bi MORAL zdraviti psiho, in bi bolezen, posledično, z ozdravljenim
psihičnim stanjem SAMA prenehala obstajati… dočim z »zdravljenjem« telesa ne
samo da vztraja, in obstaja, pač pa se stanje, kljub zdravilom, samo
poslabšuje)…
Drug primer
so vsa tista izkazovanja, ki govorijo o t. im. družbenih odnosih, o tem kako in
kdaj se »družba« izkazuje znotraj nekih, specifičnih okoliščin. In je za
učinkovito soočanje (potemtakem tudi raz/reševanje) potrebno ne samo POZNAVANJE
družbenih zakonitosti (od ekonomskih, prek pravnih, do socioloških), pač pa tudi
RAZUMEVANJE istega, in v okviru tega razumevanja tudi PREPOZNAVANJE porajanja
določenih stanj! In tega (večinska) pamet NI zmožna, ker takšno izkazovanje
brezpogojno terja ZMOŽNOST POSREDNEGA dospevanja do vsebin, v katerih se
nahajajo vsi vzroki posamičnih izkazovanj. Pa ni, radi tega, prav nič čudnega
to, da »strokovni« ekonomisti »vedo«, da ti bo bolje, če boš dninar (kot pa bi
ti bilo, ko bi sam o sebi odločal!), in ni prav nič čudnega niti to, da se
znotraj najvišjega pravnega organa, znotraj Ustavnega sodišča, sodniki NE
zmorejo poenotiti, v svojih mnenjih, kajti – razumsko osnovani RAZUMEJO CELOTNO
problematiko, nagonsko zasnovani, a »strokovno izšolani«, celo do doktoratov
dospeli, »razumejo« le neposredno, dobesedno, nek konkreten del(ček) celote,
NISO pa zmožni kompleksnega, celovitega vpogleda (in razumevanja) v
problematiko! Pa so zakoni tako jasno, nedvoumno zapisani, da bi jih VSAK
izobražen posameznik MORAL razumeti… ko bi dejansko šlo za izobraženega
posameznika, in ne zgolj za »izobraženega« (tudi posameznika, večini
pripadajočega) NE-umneža!
Ene
same ceste NE znajo narediti, ne da bi morali, med delom, popravljati dogovorjene
cene, kajti – tega-pa-takrat-nismo-vedeli! Pa bi MORALI vedeti, zlasti tisti,
ki NAJ bi temeljili na izkušnjah, in bi MORALI predvidevati tudi različne vrste
materialov, s katerimi se bodo, pri delu, srečevali.
Na
poplavnih področjih gradijo objekte družbenega pomena – vzvratno! Najprej
postavijo objekt, nato gredo, za že poplavljenega, urejevati proti-poplavno
birokracijo, na koncu izvedejo ukrepe, ki NAJ bi, v bodoče, onemogočali
ponavljanje neljubega! Z drugimi besedami – tako »pametna« je pamet, da se
zmore kot NEZADOSTNA izkazati celo tam, kjer se je moč zadev naučiti, kjer je
moč zadeve VIDETI, kjer so zagotovljena vsa sredstva za uspešno opravljanje
dela!
In še
toliko »lepše« se obeta bodočnost, glede na to, da tudi tam, kjer NAJ bi iz rok
NAUČENE spustili (v šolah), »učitelji«-obrtniki NISO zmožni razlagati snovi
(ker je tudi sami dejansko NE razumejo), pač pa znajo le – ponavljati, kar so
njih na/učili, in kakor so jih naučili, brez slehernega dvoma, pomisleka, kaj
šele ugovora!
Ni komentarjev:
Objavite komentar