O tem,
da niso zmožni posrednega ugotavljanja, pač pa »spoznavajo« izključno
neposredno, na temelju čutil… o tem, da radi tega niso zmožni dospevati do
vsebin, pač pa jim zunanjost (videno-slišano-tipano-okušeno-vonjano) o »resnicah«
govori… o tem sem že pisal, in o tem so že ugotavljali, pred menoj, le da do
opredelitve vzrokov takšnih občih ne-zmožnosti, miselnih, niso dospeli, in
taiste njih ne-zmožnosti so razlog, zaradi katerih znotraj njih kroži tudi
trditev, da je-vsakdo-nekaj-drugačnega, da je-vsakdo-nekaj-posebnega, čeprav –
ko jih prerasteš, ko jih zmoreš »od zunaj« videti, takrat ugotoviš, da je
njihova »drugačnost« popolnoma enaka »drugačnosti« pri, na primer, psih, ali
pri nekih drugih podobah obstajanja…
Tudi
pri psih so vsi »drugačni«, a se ta raznolikost kaže izključno pri NEPOMEMBNIH
zadevah, pri nekih ZUNANJIH značilnostih, denimo pri velikosti, izgledu, barvi…
medtem ko so vsi psi, od prvega do zadnjega, POPOLNOMA ENAKI po VSEBINI, radi
česar jih je tudi moč v poenoteno skupino razvrščati (v odnosu do drugih podob
obstajanja).
Enako,
popolnoma enako se kaže pri človejakih: NAVZVEN, po izgledu, in po svojem
imetju ter »interesnem« početju, se med seboj razlikujejo, a po tistem, kar jih
opredeljuje, kot specifična nagonska bitja (specifična izključno radi tega, ker
so, živeči v človekovem svetu, povzeli določene človeške oblike izkazovanja),
po tistem, kar jih opredeljuje, kar jih vodi in žene, med njimi NIKAKRŠNIH
RAZLIK NI! Vsaj dejanskih ne, zgolj navidezne, kajti – pri nagonskih bitjih je
predvsem od okoliščin, od nekih ne/priložnosti odvisno to, kako se bodo
izkazovala, pa se vsa znotraj enakih okoliščin enako izkazujejo! Potemtakem se
človejaški vsakdo-je-nekaj-posebnega izkaže kot – eno in isto! In izključno na
temelju tega ENAKEGA njihovega izkazovanja tudi zmorejo obstajati njihove »resnice«,
in med njimi tisti »priložnost dela tatu« in »oblast pokvari«. Mimogrede: te in
takšne »resnice« veljajo za celoten živalski svet.
Ni komentarjev:
Objavite komentar