Noč je
bila znova pestra, traviata spet na programu, dopoldne ponovno dvakrat pralni stroj
v teku…
Tudi
dan se s svojo dinamiko izkazuje, k sreči temperatura ne povzroča težav, pač pa
je dete nenehno v pogonu, z njo pa tudi jaz. In tudi oči, ki mi, po treh talnih
nočeh, tu in tam skušajo skupaj-lesti, ne dospejo do priložnosti za umiritev. A
ni sile, samo da se zdravstveno stanje (upam) izboljšuje…
Je bila
pa uvidevna, če se temu sme tako reči, pa mi je uspelo… že v četrtek in petek
sem ničkolikokrat klical dimnikarja, da bi se za njegov obisk dogovoril (v
prihodnjem tednu izkazan, ko bom, brez Male, bolj fleksibilen), a se mi je
zgolj njegova nedosegljivost odzivala, danes pa mi je uspelo, krog ene, po ne
vem koliko klicih v prazno, končno dobiti ga na linijo in se dogovoriti… o tem,
da se bova v začetku prihodnjega tedna dogovorila.
Zdaj
sem si, za preostanek dneva, poleg malenkosti, seveda, eno samo nalogo naložil:
upati, da bo Mali uspelo današnje hranjenje obdržati v želodcu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar