Groza
grozovita,
rita je
spočita,
ne da
skače, ne, leti,
nosi jo
v vse smeri,
v
daljave, v višine,
prek
kolenske odrgnine,
preko
buške, prek modrice
zanimive
so stezice…
Resda
pade, a vstane,
solze zbriše,
in spet plane,
dolga
pota so igriva,
se na
njih ves svet razkriva,
pa bi
greh bilo sedeti,
zgolj
sedeti, nič početi,
moč se
ni zato nabrala,
da bi v
času mirovala…
Groza
grozovita,
vest je
čudovita:
nič
vročine, nič kašljavo,
nič v
nedogled smrkavo,
sonce
iz oči žareče,
in iz
grla pesem sreče,
razletele
se nožice,
kot na
krilih ptice…
Teci,
rita, teci smelo,
neugnano
in veselo,
da ne
bo ti ubežalo
dobre
volje niti malo,
ti nebo
v dlaneh odmeva,
zvezd
nešteto sredi dneva,
ko te
gledam razigrano,
mi prav
vse je obsijano!
Ni komentarjev:
Objavite komentar