Naj brenči!

Dan krati se, noč dolži,

soncu jenjajo moči,

hlad pritiska na kosti…

a vsaj komarjev ni.

 

V daljo silijo luči,

kremplji rastejo temi,

ko moreče se krepi…

a vsaj komarjev ni.

 

Lega čas, da v mir zaspi,

ni živetju, da leti,

vse manj ptičica žgoli…

a vsaj komarjev ni.

 

Bliža se morečnost zime,

in takrat me vselej prime:

v temi, v mrazu pesmi ni,

naj komar spet zabrenči!