Skupaj…

Skupaj dan uzreva,

da v očeh zasije,

skupaj v zgodbo greva,

s pesmijo v dlaneh,

žalost, če pritava,

in solzico izlije,

skupaj vedno znava

spremeniti v smeh…

 

Skupaj nad oblake,

prek neba planjave,

vodiva korake,

da zapleše svet,

včasih razigrane,

včasih pa sanjave,

mavrica nastane,

k njej greva letet…

 

Skupaj prek blazine

k Luni se podava,

da v sanjah mine

trudnosti nemoč,

skupaj v vesolje,

je ob glavi glava,

ker tako zna bolje

se spočiti noč…

 

Skupaj dete malo,

skupaj tudi tata,

sploh se ne bi dalo

na nek drug način,

le do kdaj ostane

skupaj nit ta zlata,

in z njo posejane

pravljice v spomin…

 

Skupaj dan uzreva,

da v očeh zasije,

še ko narazen greva

skupaj v prsih bije.