… resda
tudi v pretečem razkazovanju zob, a vseeno…
Tako
gospodična je jabolka. Zastavi in obgrize prvo, ki nato – obleži. Kasneje se
loti drugega, tretje tudi ni daleč, medtem ko četrto, še najmanj zastavljeno,
čaka v kuhinji…
Včasih
ji smem sadež na režnje dati, in dva, morda tri tudi poje, večinoma pa hoče
celo jabolko. In mi ni všeč, da tako počne, čeprav – raje vidim tako obdelana
jabolka, pa da vsaj nekaj (domačih) vitaminov poje, kot da, iz protesta, niti
ugriznila ne bi.
Se
trudiva, tudi po tem vprašanju, in nasploh pri postavljanju določenih meja,
katere je potrebno poznati, da zmore posamičnost korektno v neki skupnosti
bivati. In so te meje pri otroku nujno potrebne, ob primernem načinu in času
njih postavljanja, seveda, da ne bi izkoriščal uvidevnosti, dobrote, da ne bi
trpljenja povzročal… kakor to zmore sleherna odrasla sebičnost početi. In tudi
počne, vselej, vsepovsod, a je pri njej nekoliko lažje – ko ugotoviš parazita,
preprosto, izženeš ga iz svojega življenja, in to za večno narediš, kajti
govno… lahko se potuhne, prilizne, za masko skrije, kadar mu interesi tako
velevajo, a v ne-govno se ne more spremeniti, potemtakem – ko se enkrat kot
govno izkaže, si zasluži samo to, da ga vselej govnu ustrezno obravnavaš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar