Čas
minuli. Vse življenje.
Je
bilo, a več ga ni.
Sem
pozabil hrepenenje,
so ostale
mi skrbi.
Čas
sedanji. Zgolj čakanje,
da minulost
se nasiti.
Dan za
dnem preprost le dan je,
cilja ni,
in ni kreniti.
Čas
bodoči. Da izprežem.
So
izpeli se okovi,
pa dospem,
da v miru ležem,
in dam
prostor zgodbi novi.
Rezime?!
Dodati ni.
Kje sem
bil, in kdaj, čemu,
nepomembno
se zazdi,
itak
vse je šlo po zlu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar