Boliš me

Rad te imam, bolj, kot se ti sanja,

pa bolečina zvesta je, vsakdanja,

boli, ker si od mene odpeljana,

v povsem drugačno neko zgodbo dana…

Rad te imam, v šir tega vesolja,

si moja misel, up in moja volja,

zaman so zvezde v noči posejane,

zaman iz sonca nek nov dan vstane…

Žarečo vidim te, in razigrano,

objem je skočil, v hipu, in spontano,

zdaj bolj tako, kot da si nekaj tuje,

obenem bliža te in oddaljuje…

Vidim, zapiraš se pod veke svoje,

ko govorim, kako nekoč bilo je,

in vem, bi, včasih, te besede zmlele,

res, brez solza, a ustne so drhtele…

In vztrajal bom, dokler mi je to dano,

želeč vrniti, kar je odpeljano,

želim v globoke zreti, spet, oči,

samo v njih zares si prava ti!