Če jaz ne, kdo potem?!

Znam brati! Pa še kako znam brati!

In – poznam te bolje, kot zmoreš sploh slutiti!

Dospel sem tja, kjer tebi ni iskati,

kamor ti, v sebe, sploh ni dano priti!

Znam brati. Spoznavati. Spoznati.

 

O tebi vem, kar treba je dognati.

Ne, ne, ne vem, kaj vse si kdaj počela,

pa kam podala si se kaj iskati,

te nisem vprašal, pa nisi razodela…

A v zadnjo poro znam te razvozlati!

 

Edinemu si mi razprla vrata,

ki vodijo, kamor oči ne smejo,

kamor, z razumom, redkim priti rata,

pa da potem zares karkoli vejo…

Poznam te, od temena do podplata!

 

Pa ne pomisli, da mi ni dognati,

da ne dojamem, ko v oči ti gledam,

kaj res je in kdaj kreneš se lagati,

četudi marsikdaj se sprenevedam…

Te ne želim prehitro odpisati!