V obraz
te gleda, se smeji.
Za
hrbtom – zahrbtuje!
Ne ve,
da zdaleč zasmrdi,
da plehko
je, kar izkazuje.
V obraz
te gleda. Maska zgolj.
Za
hrbtom se izkaže.
Kot da
že svinjsko ni dovolj,
se še
dodatno maže!
V obraz
te gleda. Ja, v oči.
Za
hrbtom pa hinavi.
Ma, Nil
mogočen dosti ni,
da ves
ta smrad odpravi!
V obraz
te gleda. In ti veš.
Molčiš,
tožno, trpeče.
In ko
zdržati več ne smeš,
se solzen
vzdih izvleče.
In
vidiš, da je bil zaznan,
da je
dospel v globine,
in
vztrajaš, ne, še ni zaman,
morda
za hrbtom mine…
Ni komentarjev:
Objavite komentar