Razmišljam,
o tem, kam naj grem.
Zdaj
tukaj sem sam,
a sam
sploh ne znam,
odgovor
se skriva očem…
Sem,
vselej, ob sebi imel.
Da
zmogel sem dati,
v nekom
poiskati
trenutke,
da sem jih živel.
Je
kakor na koncu poti.
Bilo je
dospeti,
za hrbtom
imeti,
naprej
pa ničesar več ni.
Razmišljam.
Kako sploh, čemu?
Če ni
ga, da vzame,
če ni,
da objame,
ko
padeš, se znajdeš na dnu.
Nikdar
nisem sebi iskal.
Se mi
je zgodilo,
da me
je toplilo,
zatem
sem drago plačeval.
Razmišljam,
o tem, kam naj grem.
Mi tu
je ostati,
drugam se
podati…
In bolj
kakor mislim, manj vem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar