Buditev

Buditi tisto, kar je v globini,

v neki svoji »temi in tišini«,

v katero drugega prav nič ne seže,

kot tisto le, kar se v srce zareže…

 

Buditi in razbirati odzive,

za nekaj hipov, drobne in minljive,

če jih ne zmoreš, krhkih, prepoznati,

potem zaman je upati, klicati…

 

Lahko potraja dolgo, večnost mala,

preden v odzivu se bo izkazala,

in traja grozno vrsto dolgih dni,

preden trpeče ustna zadrhti…

 

Ja, tudi solze, jok, in tudi jeza,

karkoli, le, da v notranjost podreza,

je boljše kar zna vreti iz globine,

od tiste vražje »teme in tišine«…

 

Zgolj za neživo zvoka ni, svetlobe,

zgolj za neživo ni prav nič narobe,

da obleži, da zmoreš v kraj ga dati,

ni dano mu čutiti, čustvovati!