Razmišljam

Razmišljam. Ja, vem,

povsem nepomembnim stvarem

namenjam življenje.

Komu pa je za mišljenje?!

 

Čemu ne bi, enostavno,

kot obče je zaznavno,

iz zraka vse dognal,

pa vse vedel, in vse znal?!

 

In – kaj bom sploh imel,

če v mislih bom dospel,

do neke ugotovitve?

Vsesplošne odklonitve?!

 

Baje razum kazi,

ko čustvom ne pusti,

da svet bi uravnala…

Še bolj pohlep kazala?!

 

Razmišljam. Kriv, priznam!

A kaj, ko, pač, imam,

poleg srca, še glavo.

Celo takšno zvedavo!