ENO

Nekoč sva bila res ENO.

V mišljenju, čutenju, stremljenju.

In nič ni bilo zapleteno,

v najinem toplem življenju.

 

Nekoč sva si misli brala,

hitela sva se čutiti.

Težava nobena znala

ni najino ENO kaziti!

 

Nekoč sva bila res ENO.

To ENO nekje je zastalo.

Ne, ni še povsem izgubljeno,

ne vem pa, do kdaj bo še spalo…

 

Nekoč sva bila res ENO.

In trudim se ga obuditi.

Mi bo, znova, podarjeno,

da z Mišo bom k zvezdam smel iti?!

 

Nekoč sva bila res ENO.

In danes, brez nje, sem razklan,

brez nje je docela vseeno

kaj nosi nek novi mi dan.