Ko bila
si tu, ko eno sva živela,
dneva ni
bilo, da pesem ne bi pela,
iz
tvojih oči, podala se, iskreča,
z
jutrom že v vsak dan…
Prav
nič pretežko, družno vse sva znala,
drug sva
v drugemu moč si poiskala,
drug za
drugega dobrega hoteča,
in s
prgiščem sanj…
Ko bila
si tu, sva svoj svet imela,
v njem
pa tisti skupaj vsak hip sva ogrela,
skupaj
nad oblake zmogla sva leteti,
na neba
ravan…
Eno
zgolj napako dnevi so poznali,
v radosti
prehitro se v spomin podali,
drug
sva v drugem smela prav vse imeti,
in s
prgiščem sanj…
Ko bila
si tu… zdaj le bolečina,
tvojega
glasu je sestradana tišina,
dal za
tvoj objem leta bi življenja,
a je
vse zaman…
Vem, da
si želiš, vem, da te razkraja,
tvoja misel,
vem, k meni se podaja,
sva oba
na pol, in polna trpljenja,
in
povsem brez sanj…
Ni komentarjev:
Objavite komentar