Ne verjamem!

Praviš, da imaš rada. Res? Dokaži!

Začni tako, da – se nič več ne laži!

Praviš, da ti ni vseeno. Ni verjeti!

Je bolj tako, da prav vsakdo bi zmogel te imeti!

 

Praviš, da si moja. Ne bi rekel!

Na tistem, kar je moje, se nikdar ne bi opekel!

Praviš, da sem v tebi. Kakšna sreča!

A veš, ne prija mi, ko vidim, da – je v tebi gneča!

 

Praviš, da sem Prvi. Celo neba modrina.

Od zadaj biti prvi pa res ni neka bližina!

Praviš… povej, kako naj to, kar praviš, resno vzamem,

ko pa besede ene same ti več – ne verjamem?!