Ne maram, res, ne maram!

Ne maram hinavk, ne maram lažnivk,

ne maram prostaških, in vseh primitivk,

ne maram pokvarjeno lopovskih spak,

in takšnih, ki zlahka podre jih prav vsak…

Ne maram sebičnih, ne maram praznine,

brezsramnih, s pogledom, da zloba vanj šine,

ne maram vseh tistih, ki ob prvi kavi,

vedo komu tič se v obete postavi…

Ne maram ledenih, še hladna odbija,

zahrbtnih, katerim leži goljufija,

in tistih, v katerih se skriva prikazen,

in vseh, ki ponujajo noge narazen…

Ma, res je, ne maram ne dreka, ne blata,

ob njih v želodcu neurje mi rata,

kaj morem, od daleč neznosno smrdijo,

naj v smetju in s smetjem kot smetje trohnijo!