V istem
sta led in toplina.
Toplini
prija tvoja bližina,
led pa
te ne mara,
in po
svoje čara…
Kar ti
reče, vse obrača,
sploh verjeti
se ne splača,
pa
resnično tisto je,
kar za
hrbtom ti počne…
A
toplina… je toplina,
hrani se
bolj iz spomina,
ve, kaj
je s teboj živela,
in bi
znova – ko bi smela!
A je
led nič ne vpraša,
rad bi
da mrazi, odnaša,
mu
topline ni ljubiti,
ker –
utegne ga stopiti!
Ko
toplina se zasveti,
jo, z
daljave, zmoreš zreti,
a
korak, ko greš vstran,
znova
led dospe na plan…
Ni komentarjev:
Objavite komentar