Ne, ne
bi rekel, da se ne zavedaš,
tega,
svojega početja,
lažeš,
pač, se sprenevedaš,
ker si
polna smetja!
Ne
zavedaš se bolezni,
da bi
se upreti znala.
In pri
tem te nič ne strezni,
boš
naprej – uničevala!
Vem,
znaš biti kot svetnica,
ko načrte
neke snuješ,
a kaj,
skaže se resnica,
ti pa
sploh se ne sramuješ!
Ti
pomembno je dospeti,
ma, kaj
vest, še manj morala,
za svoj
beden preživeti,
zlahka
vse boš poteptala!
Lepe,
ene vsaj, besede,
zate,
takšno, ne poznam,
ker si
zbir vse možne bede,
in me
je za tebe sram!
Ni komentarjev:
Objavite komentar