Če nimaš nikogar

Če nimaš nikogar, da zanj bi se dal,

in v njem bi, v zameno, še zase iskal,

da zanj bi porajal svoj rad-te-imam,

potem nič ne šteje, prav vse je zaman…

 

Če nimaš nikogar, ki v tebi budi,

vse tisto, kar sveti, vse kar otopli,

če nimaš, da v njem bi iskal svojo moč,

prav nič ni v uteho, prav nič v pomoč…

 

Če nimaš nikogar, s teboj da deli,

trenutke boleče, iskreče oči,

da roko poda ti, s teboj se poda,

se prazna pot vije, in v praznem konča…

 

Če nimaš nikogar, da diha tvoj dih,

ti sanje podpira, še sam je v njih,

takrat nepomembno se vse ti razkrije,

in smisel se neha, še preden vzklije.