Jaz grd in slab in prav grozljiv

Priznam, svoj greh, priznam,

jaz mučim in teptam,

pri meni le kot smet

ponižno smeš živet…

 

In – na kolenih dano

ti je, nenehno, z mano,

ker grd sem, slab, tiran,

ki muči tja v en dan!

 

Ja, najslabše sem vrste,

jaz spravljam še v krste,

veselje mi žari,

ko pijem tvojo kri…

 

Ob meni še krvnik

izpadel bo svetnik,

ko me zla volja stresa,

požrem ti še črevesa!

 

P.S.

Sem kriv, ker sem sploh živ.

Sem kriv, ker sem budil.

Ker dal sem, kar so vzeli.

Dokler so me hoteli.