Malček me preveva…

Danes, zdaj, sred' dneva,

malček me preveva,

malodušno je čutiti,

pa brezupje stran poditi

sem se, spet, podal,

žalosten ne sme mi biti,

moram vleči neke niti,

ni mi smeti se predati,

pač pa moram kljubovati,

kot, doslej, sem znal…

 

Vse bo, znova, bolje,

iščem kanček volje,

pa se vsepovsod oziram,

da moč, v mrvicah, nabiram,

se bo že nabralo,

če je treba, se nadiram,

včasih, vsaj za hip, blefiram,

dovoljeno ni zastati,

moram le naprej se gnati,

tudi, če vsaj malo…

 

Pride tudi tako,

da ni zgolj enako,

ni mi brez solza življenja,

brez solza in brez trpljenja,

popestritev reže,

otipljiva so hotenja,

čas tišine, čas grmenja,

a če hočem dalje iti,

mi tako je narediti,

da za ščep odleže!