Nič večno ne traja…

Vse vode na svetu so v eno peljane,

že najdejo pot, ki do morja drži,

iz morja v nebesa, oblak z njih jih stresa,

še najraje kadar zaide v oči…

 

Vse zvezde po nebu so svojem sejane,

da, tu in tam, kakšna v noč se gasi,

prav nič ne ostaja, nič večno ne traja,

brez zvezd, neiskreče, so tožne oči…

 

Vsem pticam njih pesem gotovo zastane,

in tema njih trudne peroti dobi,

brez tožnosti sreče nikdar ni doneče,

morda kdaj prisije v oblačne oči…