Ne ženi me v daljave!

Nikar se mi ne laži, prehitro te spregledam,

edini sem na svetu, ki te zares pozna,

sem šel v dno tvoje biti, in dobro se zavedam,

kaj vse se tam nahaja, kaj vse je tam doma!

 

Ne skrivaj, ne prikrivaj, prehitro je razkrito,

znam brati, pa preberem, še zlasti, ko tajiš,

najedaš, uničuješ, kar v sonce je ovito,

ne ženi me v daljave, v katerih me – zgubiš!

 

Nekoč sem te izvlekel, da srečna si živela,

a kaj, ko je nastopil, ponovno, tvoj polom,

bila sva v enem dihu, in pravljico imela,

če se potrudiš, vselej v oporo tvojo bom!

 

Ne ženi me v daljave, te v njih lahko odštejem,

da v miru, nekem svojem, obstoj si obudim,

a jaz bi, da te srečim, te čuvam in te grejem,

iskrenost potrebujem, v klicanju da zdržim!