Mrtvogledi

Hlad je hlad, ne gre ga greti,

zmore ti srce požreti,

nima smeha, ne solza,

le hladiti vselej zna…

 

Prazno v praznem se krepi,

izsesa sijaj oči,

nima duše, ne vesti,

kar doseže, to mrtvi…

 

Mrtvogledi so brez sanj,

brez načrtov, brez snovanj,

jim živeti je težava,

v temo pot edina prava…

 

Brez sočutja, brez vrlin,

in brez tistih bolečin,

ki svarilo so, prepreka,

da ne padeš iz človeka!