Kot
deklica je sanjala,
da bo,
nekoč, imela
slaščičarno,
sla-šči-čar-no…
kasneje
sva v Volčjé prišla,
da
tukaj bi živela,
obetavno,
o-be-tav-no…
So
čmrlji ji bili všeč,
okrogli
in kosmati,
in
brenčeči, in-bren-če-či…
bila
hudo je lahka reč,
kako
imenovati,
dom v
sreči, dom-v-sre-či…
Naj
vsaj na takšen ti način
izpolnim
mlade sanje,
je v
veselje, je-v-ve-sel-je…
in že
napis nek naredim
Pr'
čmrlek, domovanje,
lepe želje,
le-pe-žel-je…
A kaj
pomaga, zdaj sem tu,
Pr' čmrlek
ruševina,
osamela,
o-sa-me-la…
odšla
je, vse je šlo po zlu,
ostala
bolečina,
dom
vzela, dom-v-ze-la.
Ni komentarjev:
Objavite komentar