Kaj naj povem…

Kaj naj povem, da bo tako, kot mora biti,

če v enem več vas je, različnih kar se da,

kako naj rečem, da ne bo jelo jeziti,

ena bi noč, a drugi sonce se poda?!

Kako naj pojasnim kako stvari stojijo,

ko tretja mora le iskreno, in v oči,

četrti pa laži se zgolj pravilne zdijo,

in je za hrbtom tisto kar jo zadosti?!

Kako, za vraga, zmorem sploh ugotoviti,

kaj nek trenutek bi od mene si želel,

ko za nazaj šele je dano občutiti

s kom sem govoril, komu misli razodel?!

Ne vidim skozi čelo, in tam ni kaj brati,

še zdaleč nisem jasnoviden nek vseved,

ni drugega ob tem mi, kot pojasnjevati,

da vse življenje sem nekakšen čudnogled…