Kot minsko polje

Je življenje čisto zmotje,

ki se rado laže,

pa steptana pot v brezpotje

običajno kaže,

mnogim je do cilja priti,

pot pa je brez sreče,

smisel zna se izgubiti,

preden sploh povleče…

 

Zdaj je slabše, zdaj je bolje,

v razkorak obeta,

malodane minsko polje,

žrtev ni izvzeta,

če preveč je enostavno,

v spečnosti gladine,

ni omembe vredno ravno,

bolj v prazno mine…

 

Zdaj zapoka, zdaj raznese,

nudi, raje nosi,

tudi, če se kdaj obnese,

trnja ti natrosi,

če hitiš se posladkati,

je vse bolj nevredno,

vzame, česar nočeš dati,

mine pa dosledno.

 

Kakorkoli že obračaš,

svoje ti poreče,

če zberačiš, če ga plačaš,

vselej se izteče,

mine vsepovsod sejane,

vsak korak lovijo,

a vsaj možnosti so dane,

ki se vredne zdijo.