Volja

Vse je, v trenutku, bolje,

ko dospeš do volje…

Ni dobro, ni odlično,

in še zdaleč ne enkratno,

pač, ne greš več vzvratno,

v neko stanje brezoblično…

 

In zmoreš celo sosedu

povedati, da si »v redu«…

In šele čez čas, ko sprašuje,

in se besede sprostijo,

čez čas solze spregovorijo:

Je ni, a v meni, tu je…

 

In se premakneš, za korak vsaj, dva,

za tretjega se več ne da,

in pojasnjuješ, bilo je vredno,

tisto, kar je odletelo…

V nasprotnem ne bi nič bolelo,

in ne bi se počutil bedno…

 

Vse je, v trenutku, bolje,

ko dospeš do volje…

A nikdar ti več ne vzide,

znosno največ je, kar pride,

kar obstajanje okuša,

ko na pol je tvoja duša…