V meni dežuje

Grmi. V meni zgolj dežuje.

Je prek neba oblak teman.

In sploh ne ponehuje,

nenehno, dan na dan…

 

Zapihal vetrič bo v oblak,

nebo bo zasijalo.

Bo meni dan ostal težak,

naprej bo deževalo…

 

Rodilo sonce bo nov dan.

A meni še ne vzide.

Ne bo nič več mi nasmejan,

dokler nazaj ne pride.

 

Ko bi grmelo vsaj, glasno,

grmelo in rohnelo,

takrat bi lažje mi bilo,

bi z jezo jo vzelo.