Poznam odgovor…

Poznam, zares poznam odgovor, a se, kljub temu, sprašujem, čemu, za vraga, še vedno počnem, marsikaj in vse!

Čemu, denimo, kljubujem, ko pa to vse svoje življenje počnem, bolj kot ne v zaman?!

Čemu čustvujem, tako, pač, kakor čustvujem, ko pa bi mi bolje bilo, ko ne bi?!

Čemu, še vedno, zapisujem, ko pa nihče brati nima, in še manj odnesti?!

Čemu, preprosto, ust ne zaprem, rokama tipkovnico skrijem, in se v molk ne ovijem?!

Čemu mi je sploh še za kaj mar, kot da ne bi dovolj laži in prevar spoznal?!

Poznam odgovor, a – očitno me najbolj ne prepriča.