Sij!

Sij, na vso moč, in še več,

zvezda moja vsaka,

čas skrbi, da vse gre preč,

tudi nate čaka…

 

Sij, sijaj naj te krasi,

dokler zmore biti,

slej ko prej ti obledi,

v temo gre toniti…

 

Sij v nasmehu, in v željah,

prek neba lebdeča,

dokler ne sesuje v prah

se vsa tvoja sreča…

 

Sij, si tudi meni moč,

tvoj sijaj me hrani,

če ugasnil bo, nekoč,

zrak ostane v dlani…

 

Sij, na vso moč, naj ti gre,

svet je lažna slika:

nič tako ni, nek vse,

kot se ti dobrika…

 

Dokler siješ, se imaš,

sebe znaš živeti!

Bo prekmalu, ko spoznaš,

in začneš bledeti…