Kadar
bebavost gradi »svetlo bodočnost«… bodi zadovoljen, če je ne dočakaš!
Večje
kot je močvirje, več je močvirnatega v njem, in bolj je smrad po razpadajočem čutiti.
Vsaka
stenica, listna, tisti »smradec«, bi pod nebo, a ji poskusi vselej ob trda tla
treščijo.
Ni
dobro, kadar volovska vprega o novih poteh odloča.
Čemu se
mi temneča zdi, v bodočnost svetlo pot?!
Kot da
nazaj v čas tišči, ker polna je zablod…
Ni komentarjev:
Objavite komentar