Zvezdica razbojniška…

Danes sem Malo oddal…

Še bolj kot običajno je bila, pretežni del dopoldneva, »zalepljena« name. In marsikaj, kar sem počel, od pripravljanja zajtrka naprej, sem počel noseč njo v naročju…

Edina razveseljiva zadeva, v minulem delu dneva, je vest, da naj bi bilo stanovanje v Brežicah sanirano do konca meseca. In se bo, sračkasto moje malo, spet tu nahajalo, ves svoj čas, malo pri mami, malo pri meni.

 

Pospravil sem sledi njene ustvarjalnosti. Da, danes je, očitno, uzakonjeno, v tej hiši, to, da smeva pacati, s kredami, tudi v kuhinji. Zidava stolpe, iz kock, podobnih dominam, in jih barvava, sproti, da ne bi bile preveč monotone, dolgočasne. In ob tem barvava, namenoma, kakopak, tudi Liline ročice, in tatini roki, pa po mizi riševa, si indijanske znake čarava… z mize, kar sproti, deloma (o)brišejo rokavi, z dlani in s prstov tatine hlače, z obrazka tatina majica… pa se, na koncu, ne ve, kdo je večji pacaron, Sonko ali tata…

 

Tudi panda ni ušel barvanju. Zdaj se sicer sonči, pardon, suši, opran z Malinim perilom vred, in spet prevladujeta bela in črna, čeprav – nekaj malega sledi rozikaste barve je, pranju navkljub, ostalo na njem…

 

»Moram« jo pohvaliti – kljub novosti, dvema regaloma, polnima knjig, je zgolj enkrat izrečen knjigice-pustiva-pri-miru zadoščal. Zaenkrat vsaj. Čeprav jo mikajo, pa še kako, v različnih svojih podobah stoječe. A je še premajhna, krepko premajhna zanje, ima svoji starosti primerne, tatine pa bodo počakale, na čas, ko ji, morda, utegnejo postati tudi bralno zanimive.

 

Da, danes sem, znova, z odštevanjem zastavil. Vem, zavedam se tega, da to ni najboljši način, da bi bilo bolje, ko bi misli preusmeril, nekam, kamorkoli že, a jim vseeno pustim, naj obstajajo, brez slehernega sprenevedanja, nekega pretvarjanja, natanko takšne, kakršne so! Tudi na ostale svoje čičke mislim, na edino Lepo, pač, kar mi je v življenju ostalo. Pa naj bi še to odganjal, zanikal, pa čeprav le za nek čas?!

 

Preostanek dneva sem namenil drobnim opravilom, tudi zanje je treba poskrbeti, jutri zastavim s košnjo. V prihodnjem tednu pa moram poskrbeti za podaljšanje zavarovanja in registracije Astrid, in za to, da bo mače sterilizirano. Se »razmnoževališče« mačjih bitij nahaja v neposredni bližini, pa ne bi želel pridodajati k nenadzorovanemu večanju števila…

 

Sonko moj lepi, tata sliši tvoj »tati, tati«…in vidi ročici, iztegnjeni naročju naproti. Giska mila tatina, zvezdica razbojniška!