Moje Malo
v jutro vstane,
si oči
pomane,
pa, kot
s soncem obsijane,
svetijo
že, razigrane…
Vsa
nared je za norčije,
se navihanost
razlije
preko
ličec, do ušes,
in še
dlje, krepko še čez…
Dobro
jutro tata pravi,
ko v
objemu jo pozdravi,
in za
hip se ne obira,
da še
malček jo sfašira…
Potlej
pa, se itak ve,
to, kdo
v hiši glavni je,
kdo
uboga, da bo dano
detetu
le nasmejano…
In
tako, v nedogled,
dan za
dnem gre najin red,
ki šele
takrat izpreže
kadar
dete k spanju leže…
Da
naslednji dan spet sije…
Spet da
razigranost lije…
A –
bogata je nagrada:
Tata,
jaz imam te lada.
Ni komentarjev:
Objavite komentar