Ubogi, resnično ubogi…

Želijo imeti več pravic, več svobode, več odločanja, kajti, prepričani so v to, Svet bi bil, v njih rokah, boljši…

 

Zanemarimo, pustimo ob strani dejstvi, ki govorita o tem, da je Svet ŽE v njihovih rokah (resda o tem Svetu odločajo neki posamezniki, a je res tudi to, da le-ti večinoma pripadajo medvrsti, človejakom oziroma »ljudem«, potemtakem občosti), in o tem, da se ne morejo pohvaliti z nekimi mentalnimi zmožnostmi, pa da bi dejansko vodili v kakovostne spremembe, in se raje posvetimo nečemu drugemu, konkretno temu, da – niti samih sebe se NE zavedajo, pa, v okvirih tega NE-zavedanja, niti tega ne zmorejo doumeti, da sami lastne besede negirajo, in to počno tako, da…

 

Imajo se za sposobne, za zmožne, za pametne, »vedo« kaj in kako bi-bilo-treba-početi… in radi tega si tudi »zaslužijo« več pravic, in svobode, in odločanja, ker so ja, po lastnem mnenju – suverena bitja, potemtakem bitja, ki so zmožna odločati, o samih sebi in, kakopak, o skupnosti. Pomeni, da se imajo za SUBJEKTE, za tiste neke, ki IMAJO LASTNO voljo, in ki se s sledenjem tej volji ustrezno, suvereno, tudi izkazujejo, ampak…

 

Po drugi strani… kje naj začnem?!

»Denar« jih dela pohlepne.

»Oblast« jih pokvari.

»Priložnost« jih naredi za tatove.

»Orožje« v njih vzbuja nasilje.

»Politiki« jih vodijo za nosove.

»Kapitalisti« v njih povzročajo glad.

»Cesta« jim jemlje živetja.

»Cigareta« jim uničuje zdravje.

»Alkohol« jih dela za neprimerne.

»Delodajalec« jih sili v neprimerna ravnanja… in še bi bilo moč naštevati, kajti takšno njihovo »poznavanje« dejstev se izkazuje na vsakem koraku njihovega obstajanja, pa…

 

Kaj je narobe s tem?! Ah, zgolj neka »malenkost«, in sicer: kadar nekdo DRUG ODLOČA o tebi, takrat, niti pod razno, NE moreš govoriti o sebi kot o suverenem bitju, NISI subjekt, pač pa si zgolj OBJEKT (predmet) odločanja tega drugega, obenem pa…

Kadar si tako BUTAST, da predmetom (nečemu NE-živemu, nečemu, kar NE premore lastne volje in NE zmore, nikakor, o ničemer odločati), recimo denarju, puški, cesti, cigareti… in/ali pojmom (zadevam, ki v svojih materialnih podobah sploh NE obstajajo, vsaj neposredno ne), neki priložnosti, nekemu položaju, nekim smernicam… PRIPISUJEŠ zmožnosti ODLOČANJA (tudi o tebi), in jim pripisuješ neka negativna delovanja, ter jih tudi kriviš za posledice teh delovanj… takrat, pač, izpoveduješ samo o tem, da si dejansko tako butast, da ti ne pomaga ne šola(nje), ne izkušnje (bodisi neposredno pridobljene, bodisi pridobljene na posreden način, iz učenja o nečem), ne tisto, kar vsakodnevno videvaš, in si »po svoje« razlagaš, po-svoje »razumevaš«! Pa ne samo tega, kajti sočasno izpoveduješ tudi o tem, da dejansko SI NE-suvereno bitje, bitje, o katerem odločajo okoliščine, bitje, katero niti minimalnih pravic (so)odločanja NE bi smelo imeti, kaj šele, da bi mu dodatne pravice in svoboščine pripadale!

 

Mimogrede: tudi moja Tisa je izjemno »suverena« - ko poskrbim za to, da ima za jesti in za piti, da je na varnem, nekje v moji bližini, da je z njenim zdravjem vse v redu… da, takrat zna tudi moja Tisa »suvereno« odločati o tistem kar ji, in kar ji ne, prija. Ko pa bi morala sama zase (po)skrbeti, sama zase, za svoja ravnanja, odgovornost nositi… mejduš, da ne vem koliko časa bi trajalo, preden bi jo »šinter« v neko kletko zaprl!