Če se mi zgodi, ME USTRELITE!

Obstaja definicija, po kateri je edina, vsebinsko gledano, seveda, razlika med človekom in NEčlovekom – razum…

 

Namenoma uporabljam besedo »NEčlovek«, kajti…

Človek, kot edino razumsko bitje, je izjemna redkost, na tem planetu! Tako je redek, da tvori približno 2,2 % tistega, čemur pravimo – človeštvo! Da, vseh ostalih 97,8 % t. im. človeštva sodi med nagonska (nerazumska) bitja, med katera sodijo tudi (uradno prepoznane) živali…

 

Predolgo sem pri življenju, in nekaj ljudi sem spoznal, kakopak, tudi neizmerno več »ljudi«, da bi se, tako, zlahka, strinjal s tem, da je razum edini, ki ločuje med človekom in vsemi ostalimi bitji. Je pa, zagotovo, tista temeljna razlika… iz katere pa, posledično, neke druge izhajajo, in zlasti tiste, ki se izkazujejo na področju (so)čustvovanja…

 

Osnovni smoter nagonov je tisti »poskrbi najprej zase« = neuvidevnost = sebičnost = imeti rad (samega) sebe… dočim so vse pozitivne spremembe znotraj sobivanja, katere je planet doživel tekom obstajanja »človeštva«, posledica empatije, sočustvovanja, skrbi za neke druge (in ne zase)…

 

V gimnaziji sem imel sošolca, ki je bil, malodane vsem, »veliki frajer«, in je to bil zaradi tega, ker je dobesedno vsak teden – menjaval dekleta! Priznam, nekaj časa sem se čudil, takšnemu »frajerstvu«, in predvsem dekletom, ki so hodila s konkretnim »frajerjem«, potem pa sem ugotovil, da – prazno, ničevo, plehko, nevredno… vkup paše!

 

Velikokrat sem imel priložnost poslušati, ali gledati, to, da – nekdo že po nekaj minutah »poznanstva« z nekom, s taistim (taisto) »skoči v posteljo«. Ali pa »zgolj« izkoristi dano priložnost, za to, da – »skoči«…

Sem defekten, priznam, takšni se mi, preprosto – gnusijo! Nikdar nisem »skakal« zaradi samega »skakanja«, pač pa mi je bila spolnost vedno le sestavni del nekega mojega rad-te-imam! NE rad seksam, zato imam rad tebe, ker seksam s teboj, pač pa obratno – ker te imam rad, zato tudi seksam s teboj…

Bentiš, ko pomislim na te in takšne… še »moja« psica Tisa je krepko bolj izbirčna, da ne zapišem krepostna!

 

Pri »ljudeh« gre, baje, njihova »ljubezen« skozi želodec, in skozi posteljo. Ne vem, priznam, jaz takšne »ljubezni« ne razumem, pravzaprav ničesar vrednega v njej ne vidim, upoštevaje dejstvo, da jo je moč gledati na slehernem pašniku, ali v mestnem parku, tam, pač, kjer se živalice na kupu znajdejo. Meni želodec in spolovilo nikdar nista odmerjala, opredeljevala ne čustvovanja, ne spolnosti, kot njegovega sestavnega dela. Še več…

 

Če se mi kdaj zgodi, slučajno, ta groza, da mi postane govorica spolovila pomembnejša od govorice »srca«, potem prosim – USTRELITE ME! Takoj, brez pomisleka! Rodili so me namreč kot človeka, pa NE želim živeti kot žival!